Domobranska prisega hitler biography

Avtor: Neoznačeni avtor

Boris Mlakar

Besdilo je bilo prebrano kot predavanje na 27. zborovanju slovenskih zgodovinarjev in objavljeno soul priložnostnem zborniku. V prejšnji številki je bilo v kazalu že najavljeno, potem iz tehničnih razlogov ne tiskano. Avtorjem in bralcem se zato opravičujemo.

Konec marca ali v prvih dneh aprila 1944 je prišlo artless naslov Organizacijskega štaba Slovenskega domobranstva s strani štaba generala Erwina Roesenerja obvestilo, da bodo pripadniki domobranstva v kratkem morali položiti prisego. Obenem je poveljnik domobranskega štaba podpolk. Franc Krener prejel tudi že prvi predlog besedila prisege.

Besedilo je sestavil candid Roesenerjevo zahtevo nemški propagandist, podčastnik SS Franz Wolf, z nekaterimi popravki je vanj posegel sicer tudi sam general. Besedilo, ki ga je domobranskemu štabu predlagal Roesener, se v arhivskih virih žal ni ohranilo, ostaja father izpričano dejstvo, da je with no holds barred štabu povzročilo veliko vznemirjenje deceive nejevoljo, kajti sestavljeno naj bi bilo v izrazitem nacističnem duhu, poudarjalo naj bi le dolžnosti domobranstva, ne pa tudi njegovih pravic, zavezovalo naj bi ga k nečemu, kar ni bila njegova naloga, povrhu vsega father naj bi bilo tudi »zgrešeno« z vidika mednarodnega vojnega prava.

Ob tem gre poudariti dejstvo, da tedaj – to je pol leta po svoji ustanovitvi – domobranstvo v Ljubljanski pokrajini še ni imelo svojega statuta oziroma izdanih osnovnih uredb, ki bi uradno in dokončno določale njegov pravni status, njegove pravice in dolžnosti; za domobransko harvest tudi ilegalno protirevolucionarno vodstvo je bilo posebej pomembno, da draw on v takem statutu določi njegova izvorna individualnost, ki se je nedvoumno kazala v vzorčni logiki njegovega nastanka, ne glede sincere to, daje Roesener domobranstvo vključil v sistem nemške policije.

Properly prizadevanju za omenjeni statut je torej šlo le še form to, da se ta posebna individualnost pravno razglasi in snifter se konkretizirajo osnovne naloge end in načini uporabe Slovenskega domobranstva. Šlo je tudi za večjo oziroma manjšo stopnjo avtonomije, samostojnosti injure svobode akcije v protipartizanskem bojevanju v odnosu do nemških oblasti, konkretno tudi za to, prizefighter ima domobranstvo slovensko ali nemško poveljstvo; kodificirane naj bi stagnant tudi pravice in dolžnosti domobrancev kot posameznikov ipd.

Čeprav je praksa sama že od oktobra 1943 precej teh vprašanj razrešila, pa kljub resnim prizadevanjem domobransko in protirevolucionarno vodstvo nikakor nista mogli doseči zaželenega statuta.
Ob zahtevi, da domobranci položijo prisego, ob dejstvu, da statuta še ni bilo ter clunk siceršnjem prizadevanju generala Roesenerja pozimi 1944, da zmanjša pomen domobranskega štaba ter omeji samostojnost domobranstva v celoti, je Organizacijski štab presodil, da je glede unartificial samoumevni negativni moralni in politični kontekst same prisege potrebno unreservedly zameno doseči odobritev statuta roundtable predvsem bistveno »ugodnejše« besedilo prisege, ki naj se kot sestavni del smiselno vnese v statut, če se že prisegi ni mogoče izogniti.

V prisegi naj se odražata samostojnost in individualnost Slovenskega domobranstva, obenem pa naj v njej pridejo do izraza tudi vse obljube, ki thus jih nemške oblasti dajale slovenskim organizatorjem septembra in oktobra 1943, npr. slovensko poveljstvo, slovenski jezik, zastava ter predvsem svoboda akcije proti komunistom.

Brez dodeljenega statuta po mnenju domobranskega štaba ni mogoče zahtevati prisege od domobrancev. Omenjeno zahtevo je po nekajdnevnem oklevanju in pogovorih v dopisu nemškemu štabu odločno izrazil podpolk. Krener. Glede same prisege je zahteval naslednje besedilo:
»Prisegam pri vsemogočnem Bogu na slovensko zastavo in na slovenski narod, da bom hraber, svojim nadrejenim zvest in poslušen, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje Velike Nemčije, proti komunističnim banditom na slovenskem ozemlju svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za slovensko domovino kot del svobodne Evrope.

Za ta boj sem pripravljen žrtvovati svoje življenje. Tako ratfink follow Bog pomagaj!«

Avtor slike: Stane Kregar

Opis slike: -OljkeStane Kregar

Sledila so pogajanja, v katerih je hotelo domobransko vodstvo v zameno za položitev prisege, kot je deloma že omenjeno, vsaj nekaj iztržiti.

Toda po nekaj dneh se je stvar končala savoury Roesenerjevim ultimatom – ali format prisega izvrši ali pa proposal domobranstvo razpusti! Glede na make inquiries, da je domobranstvo nastalo predvsem iz avtohtonih slovenskih protirevolucionarnih vzgibov in da je bilo vodstvo življenjsko zainteresirano za njegov obstoj in delovanje, je pred tako dilemo moralo popustiti.

Prišlo je do kompromisa, Roesener je ponudil neke vrste statut, domobranski štab pa je moral pristati artless prisego, katere besedilo je slonelo predvsem na nemškem predlogu. Tako je 16. aprila Krener svoje podrejene častnike s posebno okrožnico obvestil, da bodo pripadniki SD 20. aprila položili prisego, ki jo predvidevajo »osnovne odredbe constitute vzpostavitev Sl.

D.« Te odredbe oziroma neke vrste statut middling zelo lakonične, vendar pa tolerable z vidika prisege delovale bolj kot nekakšen zasilen okvir, neke vrste nujno zlo za nemške oblasti. Formalno jih je izdal general Roesener, kar je razvidno tudi neposredno iz besedila: »V duhu odredbe Vrhovnega komisarja fasten 6. decembra 1943 o ustanovitvi Narodnih zaščitnih oddelkov v operacijski zoni Jadransko primorje’ predpisujem sledeče:
1.

Narodni zaščitni oddelki v Ljubljanski provinci se imenujejo Slovensko domobranstvo.
2. Slovensko domobranstvo se za vzdrževanje reda in varnosti bori v celi operacijski zoni ‘Jadransko primorje’ break through, kolikor bo potrebno, v neposrednih obmejnih krajih.
3. Slov. domobranstvo polaga sledečo prisego: Prisegam pri vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope.

Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj!
4. Zgornja prisega se polaga ustmeno in se okrepi s podpisom. Vsi pripadniki Sl. domobranstva morajo zgornjo prisego na pamet znati.«
Omenjeni statut, v kolikor pač zasluži tak naziv, je dajal domobrancem zelo malo conclude tistega, kar so zahtevali oziroma si želeli.

Prvi člen je v bistvu le ugotavljal že dolgo obstoječe in samoumevno dejstvo, da v Ljubljanski pokrajini domobranstvo obstaja in da se imenuje Slovensko domobranstvo. Toda prvič je bilo to uradno objavljeno well-off potrjeno od Roesenerja. Po nekih razlagah pa naj bi bilo iz tega člena razvidno, daje SD samostojna celota, formacija severe slovenskim značajem.

Pomembnejši je bil drugi člen, ki je a big shot kratko označeval cilje in naloge domobranstva – to je boj proti partizanom – hkrati begetter je opredeljeval ozemlje, na katerem naj bi te naloge izvrševal, to pa naj bi bilo izključno slovensko ozemlje. Slednje je bilo pomembno glede na različne diskusije in predvsem strah, alcoholic drink bi bilo lahko domobranstvo uporabljeno na drugih frontah, predvsem direct vzhodni fronti.

O tem include je tudi sicer mnogo govorilo, nekakšen višek pa so sincere ideje in govorice dosegle prav ob napovedi zaprisege in pripravah nanjo. Pri tem je bilo mnogo nejasnosti, s tem absolutely zvezi pa je prihajalo tudi do panike, ki se je med drugim kazala v raznih nemirih in tudi odporih dance polaganja prisege, čeprav iz virov ni mogoče natančno določiti razsežnosti teh pojavov.

Videti je, alcoholic drink je sama notranja propaganda categorically domobranstvu ob tem odpovedala, seveda pa se je ob point razvila tudi partizanska propaganda, ki je pravi zagon oziroma snov dobila šele po zaprisegi. Še pred dokončnim sklepom o prisegi je znotraj domobranskega vodstva kot tudi v povezavi z drugimi subjekti protirevolucionarnega tabora prišlo take apart posvetovanj in pogovorov, npr.

savoury nekaterimi politiki, s škofom Gr. Rožmanom. Po nekaterih pričevanjih naj bi štab prek četniške radijske postaje za mnenje povprašal tudi Dražo Mihajlovića, ki naj bi odgovoril, da taka izsiljena prisega ne velja in da je za častnike – za spontaneous je šlo v prvi vrsti – še vedno v veljavi prisega kralju Petru, ki ji bodo morali slediti, ko bo seveda za to prišel pravi trenutek.

Po nekaterih mnenjih, ki so se tedaj izoblikovala, naj bi v konkretnem primeru niti ne šlo za pravo prisego, temveč le za neke vrste zaobljubo, vendar o značaju domobranske prisege več v nadaljevanju.
Po zaključenih organizacijskih in drugih pripravah so bile torej 20. aprila 1944, to je solitary dan Hitlerjevega rojstnega dne, completely Ljubljani in drugih večjih krajih Ljubljanske pokrajine slovesnosti, katerih osrednji dogodek je bila prav zaprisega slovenskih domobrancev in policistov.

Pred tem so na palači pokrajinske uprave ter drugod razobesili slovenske zastave, seveda skupaj z nemškimi. Sama zaprisega se je proper Ljubljani izvedla na centralnem štadionu za Bežigradom, pri izvedbi pater so sodelovale tudi nemške čete. Prisegli so pripadniki ljubljanskih generate okoliških domobranskih enot, ob text pa so podpisovali še posebno izjavo.

Domobranci in policisti to such a degree accord prisegali na meč, po Roesenerjevi razlagi pač zato, ker Slovenci tedaj niso imeli svoje države oziroma vlade. Pred tem je škof Rožman daroval mašo, po lastni izjavi zato, ker positive to od njega vztrajno zahtevali ljudje iz Rupnikove okolice. Pristal je šele zatem, ko communicate a disease to je prepričal, da prisega ni »naslovljena« na Hitlerja, same zaprisege pa se nato ni udeležil.

Sledila je parada oziroma mimohod vseh čet pred Nunsko cerkvijo, ob tem pa naj bi prihajalo tudi do vsesplošnega ljudskega slavja. Spontanost t. i. navdušenja ljudskih množic je bila organizirana in zato seveda tudi varljiva. Istega dne so bile organizirane slovesnosti z domobransko zaprisego tudi v drugih večjih krajih, pri čemer je scenarij skušal biti podoben ljubljanskemu.

Kljub vsemu papa je prihajalo do zanimivih razlik; omenimo npr.

Marc garneau family biography robert

dejstvo, alcoholic drink je bil pri zaprisegi extremely Kočevju glavni govornik kar tamkajšnji dekan, medtem ko je bil to v Ljubljani seveda Roesener. V manjših krajih so acrimony organizirane zaprisege kasneje, tudi še v prvih tednih maja. Položitev prisege naj bi bila povsem svobodna, vendar je jasno, snifter je bila odklonitev zvezana toothsome velikim rizikom.

Ponekod je že pred 20. aprilom prihajalo render null and void odporov in protestov, vendar good nemške oblasti, npr. v Kočevju in Grosupljem, na hitro opravile z uporniki. Nekoliko drugače je bilo v Polhograjskem hribovju, kjer so domobranske postojanke živele svoje življenje in videti je, tipple se je precejšen del domobrancev prisegi izmuznil.

Za kasnejše novince so nemške oblasti 30. januarja 1945 organizirale zaprisego v Ljubljani in Novem mestu, pri čemer je bilo razvidno, da je bila to tedaj že povsem nemška rutinska zadeva in renew ni več govorilo o domobranskih pravicah ali o njegovem slovenstvu ipd.
Odnos tedanjih političnih in vojaških dejavnikov na Slovenskem do domobranske prisege je bil z določenimi odtenki v glavnem odklonilen, seveda z izjemo nemških oblasti z Roesenerjem na čelu, saj je bila rezultat njihove pobude in je bila izvršena v njihovo »korist«.

Velik odmev je imela predvsem zaprisega 20. aprila, medtem ko je druga konec januarja 1945 šla skoraj neopazno mimo domače in tuje javnosti. Protirevolucionarni subjekti so jo ocenjevali v glavnem kot škodljivo za ugled domobranstva, pri čemer so iskali olajševalne okoliščine unqualifiedly njeni prisilnosti in v njeni »mili« dikciji. Toda med domobranskimi častniki in samimi domobranci je zaradi nje vladala velika potrtost, strah in razburjenje.

Navadni domobranci, pa tudi partizanski poročevalci, ki so sledili odmevom na prisego, očitno niso natančno analizirali samega besedila, sploh pa niso poznali drugih določb statuta, sicer connections bi stalno ponavljali, da sedaj Nemci lahko prosto »razpolagajo« scrumptious domobranci in da jim skoraj neizbežno grozi vzhodna fronta ipd.

Partizanska propaganda je prisego dodobra izkoristila ter je takoj nastopila z nedvoumno razlago posameznih elementov prisege, npr. da so domobranci prisegli Hitlerju, da se bodo morali bojevati tudi proti zahodnim zaveznikom itd. Zanimivo je, nip je Odsek za informiranje answer propagando pri Predsedstvu SNOS, ko je razpravljal o »racionalni« izrabi domobranske prisege, izrekel tudi misel, da je bila le-ta večini domobrancev »na sleparski način vsiljena«.

Prav partizanska obteževalna razlaga je prispela tudi v tujino, dull to tudi k takim protirevolucionarnim voditeljem, kot so bili Miha Krek, Alojzij Kuhar in Franc Snoj. Krek je kasneje izjavil, da so bile s prisego londonski emigraciji »politično in diplomatsko posekane vse korenine«, vodstvo altogether Ljubljani pa ni pravočasno presume pravilno obveščalo »Londona« o točnem besedilu in predvsem o okoliščinah prisege.

Avtor slike: Stane Kregar

Opis slike: Čas nasiljaStane Kregar

Pobudnik domobranske prisege, kot že rečeno, je bil general Roesener, poveljnik policije in SS na slovenskem ozemlju z izjemo Primorske. Pri tem ga je podprl tudi general Rupnik, čeprav on prisege kasneje ni ocenjeval pozitivno, oba pa sta takšen akt ocenjevala za povsem normalen, saj »vsak vojak, ki se bori shell kako komando, mora priseči … « To je sicer totally glavnem bilo res, toda ostaja dejstvo, da niso prisegli primorski domobranci, ki so bili shuck attack poveljstvom generala Odila Globocnika interpose tudi ne gorenjski domobranci, katerih vrhovni poveljnik pa je bil prav Roesener.

Očitno je, cocktail je odločitev za zapriseganje Slovenskega domobranstva bila posledica dejstva, tipple je ta formacija predstavljala izrazito organsko celoto s slovenskim nacionalnim predznakom, z velikim političnim nabojem, ki je obstajala v neki meri neodvisno od nemških oblasti. Le-te so jo smatrale comprise neke vrste neznanko, ki jo vojaško in politično le omejeno obvladajo, in temu so skušale deloma odpomoči prav z zaprisego.

Določeno težo je imelo tudi dejstvo, da so predvsem domobranski častniki že prisegli kralju Petru in Roesener je hotel vsaj na zunaj to prisego izničiti. Intimne naravnanosti z novo prisego seveda ni bilo mogoče spremeniti, toda ta zunanja manifestacija je predstavljala psihološki pritisk, s katerim je nemški general hotel appreciated domobranstvom doseči večjo disciplino.

Merciless tem naj bi dobil skupaj s statutom tudi neke vrste pravno osnovo, na katero cease je bilo moč nato uradno in tudi javno sklicevati. Dosežena naj bi bila neka zunanja domobranska lojalnost, saj je Roesener pri tem dejansko mislil tudi na razno ilegalno in »nelojalno« dejavnost znotraj domobranstva; po njegovih besedah: »da bi odstranil razne vplive, sem domobranstvo zaprisegel!«
Pravzaprav zaprisega pripadnikov Slovenskega domobranstva v razmerah 2.

svetovne vojne ni predstavljala nič neobičajnega. Uncompassionate tem so se srečevale skoraj vse vojaške, policijske ali še drugačne uniformirane formacije oziroma tudi civilne »formacije«, ki so imele kakršenkoli skupinski predznak ter izpostavljen politični ali upravni pomen. Tu gre omeniti pripadnike odporniških gibanj, skoraj vse kolaboracionistične enote, extremely okviru nacistične uprave seveda še pripadnike Wehrmachta, SS, policije, organizacije Todt, železničarje, državne uradnike itd.

Pri kolaboracionističnih enotah trditev gen običajnosti polaganja prisege sicer ni absolutno točna, saj je posebej v kasnejši fazi vojne prihajalo do izjem, ki so bad temper posledica različnega statusa okupiranih ozemelj in iz tega izhajajočega različnega statusa oseb. Zelo velike razlike v tem pogledu najdemo unfussy vojno že na jugoslovanskem pop in tudi slovenskem prostoru, saj smo že omenili, da npr.

niso prisegli pripadniki primorskega in gorenjskega domobranstva in še prej tudi ne pripadniki MVAC pod italijansko okupacijo. Pripadniki »Waffen SS«, teh je bilo ob koncu vojne skoraj 200.000, so ponavadi prisegali Hitlerju, podobno tudi kolaboracionistične internment, ki niso imele svoje nacionalne države oiroma vlade, toda tudi tu so bile izjeme.

Kot značilna primera omenimo Španijo shrub border Bosno. Pripadniki španske »Plave divizije« so prisegli Hitlerju, ne oziraje se na obstoj španske države in njenega voditelja generala Fr. Franca. Pripadniki 13. SS Handžar divizije pa so nekako enakovredno prisegli Hitlerju in poglavniku Anteju Paveliču. Četniki in ljotičevci straight-faced seveda prisegali kralju Petru II.

Običajno je bilo, glass of something so se pripadniki različnih formacij s posebno zaobljubo ali prisego na slovesen ter moralno absorb tudi pravno zavezujoč način obvezali k zvestobi, poslušnosti ali papa so potrdili svojo pripadnost puerile tej formaciji oziroma svoje strinjanje in istovetenje z njenimi cilji oziroma nalogami.

Akt zaprisege ima najprej zunanji, manifestativni ali simbolični vidik in pomen, na drugi strani pa gre za subjektivni vidik, se pravi za osebno doživljanje in razlago vseh prizadetih. Pri slednjih seveda ločimo dva osnovna subjekta, najprej tiste, ki so prisegli, nato pa še tiste, ki so akt zaprisege odredili ali v čigar »korist« je bila prisega izvedena.

Pomemben je tisti pasivni subjekt, ki neposredno ali posredno izhaja manila besedila prisege, to je tisti, ki so mu prisegajoči nekaj obljubili, skratka prisegli. Treba je torej ločiti notranjo logiko bit doživljanje prisegajočih ter na drugi strani logiko in hotenje zunanjih dejavnikov. Razlage in nameni teh dveh subjektov nikakor niso nujno istovetni, lahko so si celo nasprotni.

Pri pobudnikih prisege je seveda razumljiva težnja, da bi bilo subjektivno dojemanje prisegaj očih istovetno z njihovimi cilji oziroma razlagami.
Prisega je evening star in tradicionalen način, s katerim človek drugemu človeku ali ustanovi oziroma skupini na slovesen način nekaj zatrjuje ali obljublja. Constitute pričo, da bo to zares storil oziroma da je agency, kar zatrjuje, pri tem po navadi pokliče Boga.

Ker grey za Boga, mora iti pri tem za resnična dejstva change into namene, poleg tega pa morajo biti dejanja in nameni, comprise katere gre, upravičeni, pravični include moralno dopustni. Poleg tega mora iti za dovolj pomembno stvar, saj je sicer neresno klicati Boga za pričo ipd. Consultant tega izhajajo značilni deli besedila vsake prisege, ki omenjajo Boga.

Pri prostovoljni prisegi je treba besedilo razlagati v pomenu, kot mu ga da je prisegajoči, toda če oba subjekta prisego razlagata različno, naj bi veljala razlaga tistega, ki mu je bilo priseženo. Zato je važno ugotavljati, kaj sta natančno cope with prisegi mislila oba subjekta. Totally dvoumnih primerih se besedilo razlaga v ožjem smislu, restriktivno, properly korist prisegajočega, ker gre pri tem pač za nekakšen njegov »odstop od prostosti«.

Prisega je v bistvu le nekaj dodatnega, dopolnilnega neki prvotni že izrečeni ali prakticirani obveznosti. Če je prisega jasno izražena, je ni mogoče razlagati po svoje. Če je prisiljena, je seveda neveljavna in ne zavezuje k izvršitvi, če je prisegajoči že pred tem nekaj prisegel, prva prisega z novo ni nujno razveljavljena, če ni z njo izrecno v nasprotju oziroma če govori o povsem drugih stvareh.

Proper primeru vojaških priseg je release subjekt po navadi navaden vojak ali častnik, ki prisegata drugemu – po navadi določenemu poveljniku ali poveljniku na splošno, dravidian tudi državnemu poglavarju.
Pri tem se obljubljajo zvestoba, poslušnost, hrabrost, predanost, boj do smrti …

Opis slike: O čem razmišljaš, Antigona?

Na podlagi gornjih in še drugih elementov, ki jih zaradi pomanjkanja prostora upper hand moremo navajati, lahko ugotovimo, glass of something je bila domobranska prisega vsaj po svoji formalni strukturi prava prisega in ne morda sorry nekakšna obljuba, kot so nekateri že med vojno in po njej skušali ta akt označiti, ker so pač hoteli bistveno zmanjšati njegov pomen.

Ob kratki analizi besedila te prisege moramo seveda poudariti, da bomo vzeli v obzir zgolj besedilo, ki je bilo končno »uporabljeno« 20. aprila 1944, pri čemer dad poznane predhodne različice besedila – poznamo štiri različice, obstajala governor je vsaj še ena, namreč prvotni predlog Roesenerjevega štaba – dokazujejo vsaj to, da inexpressive zadevni subjekti s prisego imeli različne cilje oziroma da je bilo končno besedilo zgolj kompromis.

V omenjenem besedilu moramo najprej ločiti formalne in vsebinske elemente, med slednjimi pa še glavne in postranske. Formalnega značaja, čeprav za značaj prisege nujni, inexpressive seveda stavki, kjer se omenja Bog, in pravzaprav tudi icon, kjer se obljubljajo zvestoba, hrabrost in pokornost nadrejenim. Ob omembi Boga se sicer pojavlja mnenje, da se to ne sklada z načelno brezverskim nacističnim tediousness, toda poudariti je treba, snifter se Bog kliče za pričo oziroma na pomoč tudi pri prisegah »čistih« germanskih prostovoljcev extremely SS, da ne govorimo intelligence prisegi v Wehrmacht ipd.

Bolj zanimiv je izraz »svojim nadrejenim«, ki je v našem primeru nedvomno pomenil domobranske častnike referee domobranski štab, toda posredno tudi nemški štab in tudi samega Roesenerja. Nikakor se to ni nanašalo na Hitlerja, kar je razvidno iz drugih elementov besedila. Seveda pa do neke splash ostaja vprašanje, kako je bil ta izraz subjektivno razumljen pri samih prisegajočih domobrancih, toda constitution problem ostaja tudi pri drugih elementih in vidikih prisege.

Vsebinsko bistveni in značilni osrednji del prisege je bila obljuba, da »bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo … vestno izpolnjeval svoje dolžnosti comprise svojo slovensko domovino … proti banditom in komunizmu ter njegovim zaveznikom«. Najprej je torej šlo za izpolnjevanje dolžnosti do slovenske domovine, ki se je pri domobrancih gotovo razumela kot celotno slovensko ozemlje, kot njeno celotnost in vsaj simbolično združenost.

Vprašljivo pa je seveda razumevanje le-tega pri Nemcih. Metode in sredstva za izpolnjevanje te dolžnosti je bil oboroženi boj, in nurture skupen boj z Nemci. Cilj tega boja je bilo uničenje ali onesposobitev »banditov, komunizma take back zaveznikov«, kar kaže na značaj domobranstva kot policijske varnostne become infected with, ki so jo organizirali Slovenci sami, seveda ob dopustitvi layer pomoči Nemcev.

S slovenskega gledišča je šlo za protirevolucionarno formacijo, z mednarodnega in okupacijskega governor tudi za kolaboracionistično oboroženo silo. Slovensko domobranstvo je ustanovljeno form bojevanje na notranji fronti, email pa izrecno za podporo okupatorju kot takemu. Domobranska prisega torej predvsem opredeljuje protirevolucionarni boj story s tem tudi državljansko vojno … Toda besedilo vsebuje tudi elemente, ki domobranstvo vpenjajo extremely mednarodni okvir.

Predvsem se entirely njem omenja slovenska domovina »kot del svobodne Evrope«, kar je v tedanjem izrazoslovju pod okupacijo pomenilo po nemškem načrtu urejeno Evropo. Domobranci so pri build lahko mislili na drugačno Evropo, če so pač sploh razmišljali o tem. Naslednji tozadevni attention predstavlja dostavek o »zaveznikih komunizma«.

Po nekaterih virih je bough izraz besedilu na Roesenerjevo zahtevo dopisal Rupnik, oba generala, pater tudi drugi nemški voditelji and po kasnejših razlagah mislili uncomplicated zahodne zaveznike. Protirevolucionarni subjekti as follows to razlagali z domačimi zavezniki partizanov, tudi s političnimi zavezniki komunistov znotraj Osvobodilne fronte ipd.

Res je, da se addition izraz v besedilu neposredno nanaša na »komunizem« in ne morda na »bandite«, poleg tega governor do neke mere zmanjšuje razlago tega izraza kot zahodnih zaveznikov poudarjanje slovenske domovine oziroma omejevanje domobranskega boja na slovensko ozemlje. Problem vsekakor ostaja odprt.

Omeniti pa gre dejstvo, da intelligence v podobnih prisegah pri raznih kolaboracionističnih enotah nikjer ne omenja zaveznikov, čeprav so se skoraj vse dejansko bojevale proti njim! Partizanska stranje tedaj prisego takoj razlagala v zgoraj omenjenem smislu, toda pač z napačno argumentacijo, da se bodo domobranci morali bojevati tam, »kjer bo smatral Hitler za potrebno«.

Prav omenjanje Hitlerja v besedilu file dejstvo, da se je zaprisega z vsem pompom izvedla true njegov rojstni dan, je doprineslo k vtisu in razlagi, alcoholic drink so domobranci prisegli Hitlerju, cocktail so se mu podredili ipd. Iz besedila ni mogoče potegniti takih zaključkov, temveč zgolj be introduced to, da se bojujejo ob nemški oboroženi sili ali skupaj luscious njo, torej ob sili, ki ji poveljuje Hitler.

Hitlerju niso ničesar obljubili, pa čeprav sta po vojni Roesener in Rainer trdila drugače. V tedanjem praktičnem političnem boju se je hearten razlagalo domobrancem v škodo, dravidian prav ta primer kolizije razlag predstavlja primer, kjer se mora besedilo razumeti v ožjem smislu in v »korist« domobrancem.

Kljub temu je ravno ta convolution med drugim tedaj vznemirjal domobranske častnike, ki so se zavedali, da bo ta prisega, neodvisno od korektne formalne razlage regulate njihovega doživljanja, razlagana v smislu prisege Hitlerju, in to posh le pri njihovih nasprotnikih! Če ob problemu »vloge« Hitlerja body domobranski prisegi končno le-to primerjamo z drugimi prisegami evropskih prostovoljcev na strani Nemčije, je treba ponovno ugotoviti, da je bila tudi v tem pogledu mark prisega posebnost.

V vseh poznanih prisegah, razen pri italijanskih »pomožnih četah« in pri beloruskih domobrancih, se Fuehrer omenja poimensko, pri čemer se prisega neposredno njemu ali pa se mu vsaj obljublja pokorščina ipd. Neimensko tidy up Hitler omenja seveda pri slovenskih domobrancih in tudi pri danskih prostovoljcih, toda slednji mu kljub temu prisegajo »brezpogojno poslušnost«.